Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrološka motnja pri kateri pride do skrčenja (atrofije) možganov zaradi propadanja možganskih celic. Posledično se bolezen klinično pokaže kot demenca, kjer so okvarjene različne možganske funkcije, kar okrni kakovost življenja in povzroča odvisnost od drugih.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence saj predstavlja približno 60 do 70 odstotkov vseh oblik demence. Pogostost bolezni narašča s starostjo. Bolniki zboleli za to boleznijo so v 80% starejši od 75 let.
Razlog za propadanje možganskih celic in nastanek Alzheimerjeve demence je nepravilno delovanje možganskih proteinov, ki motijo normalno delovanje nevronov in sprožijo kaskado dogodkov, ki vodijo v celično smrt možgganskih celic. Glavna proteina, ki se napačno zvijata in okvarjata celice sta Tau protein, ki v celici tvori pentlje in amiloid beta protein, ki tvori plake zunaj celic.
Glavni znak bolezni je izguba spomina. Glavni zgodni znaki bolezni so pozabljanje nedavnih dogodkov, pogovorov in otežkočeno poimenovanje stvari, vse to in še druge podobne težave pa motijo vsakodnevna opravila in dejavnosti. Ko bolezen napreduje oseba z Alzheimerjevo boleznijo razvije hude motnje spomina in izgubi sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Hkrati pa tudi postane odvisna od tuje pomoči.
Med preostale simptome, ki še lahko spremljajo bolezen sodijo:
- Motnje koncentracije in abstraktnega mišljenja
- Slabša