Spregledana parodontalna bolezen

Close up of female mouth with retractor. Doctor flossing the teeth

Bakterije, ki se nabirajo ob robu dlesni s svojimi strupi pogosto izzovejo odgovor imunskega sistema organizma. Posledica je vnetje in propad obzobnih tkiv. Sprva je vneta le dlesen (gingivitis), nato še ostala obzobna tkiva: koreninski cement, pozobnica in alveolna kost (parodontitis). Čeprav je to precej pogost pojav, jo redko kdo odkrije pravočasno.

V ustih odraslega človeka se nahaja veliko različnih mikroorganizmov. Če se jih razmnoži preveč, lahko napadejo obzobna tkiva, kar se izrazi v obliki vnetja. To imunski sistem zazna kot grožnjo, zato aktivira posebne obrambne mehanizme. Očiten znak takšnega odziva je krvavenje iz dlesni, kar največkrat pomeni prvo fazo parodontalnih bolezni. Idealne pogoje za razmnoževanje bakterij predstavljajo zobne obloge v obliki zobnega plaka. Če se ta redno ne odstranjuje pride tako rekoč do prave bakterijske razmnoževalne eksplozije. Pri pravilnem ukrepanju bi lahko prišlo do popolnega zdravljenja, vendar se to ne zgodi dovolj pogosto. Prizadeti posameznik ne prepozna posebnih sprememb; tako imenovani zobni žepki se sicer podaljšujejo in zob počasi a vztrajno izgublja oporo, pri zobozdravniku pa se oglasijo šele takrat, kadar se zobje nevarno majejo ali pa pride do nezaželjenega ustnega zadaha.

Tooth whitening procedure

Če si zobe in zobne obloge ne čistimo dovolj temeljito, mehke zobne obloge sčasoma poapnijo in otrdijo. Temu pravimo zobni kamen, odstrani pa ga lahko le zobozdravnik.

Pri pojavu parodontalnih bolezni je največja težava zahrbtnost simptomov. Dejansko gre le za nekaj krvavih predelov dlesni, ki ne povzročajo nobenih bolečin. Na žalost pa ta znak skoraj nihče ne dojema kot začetek nevarnih sprememb, ki v najslabšem scenariju vodijo do popolne izgube zdravih zob. Druga težava je seveda v tem, da parodontalne bolezni, krvavenje dlesni in draženje imunskega sistema vpliva na številna druga telesna področja. Pravzaprav gre za začaran krog: izpostavljenost vsakodnevnemu stresu povzroča parodontalne bolezni, te pa lahko vzpodbujajo celo nastanek raka trebušne slinavke in bolezni kardio-vaskularnega obtoka.

https://www.rtvslo.si/zabava/svetovalnica/zobni-kamen-ali-paradontoza/196622

Na to dejstvo je opozorila 16 let trajajoča ameriška študija, v katero je bilo vpletenih 51.529 moških med 40. in 75. letom starosti. Ugotovili so, da so pacienti s parodontozo kar za 64% bolj izpostavljeni tveganju za razvoj raka trebušne slinavke. Strokovnjaki iz Harvard Scool of Public Health k temu dodajajo, da vnetje obzobnih tkiv vodi do majhnih vnetij v celotnem organizmu, trebušna slinavka pa je izredno občutljiva. Rezultati so še enkrat opozorili na pomembnost ustne higiene za zdravje celotnega organizma. Poleg rednega čiščenja je dobrodošla tudi zobna nitka, ki odstrani manj dosegljive predele med zobovjem.

Prav tako zgovorna je študija nemških znanstvenikov o povezavi med parodontalno boleznijo in srčnimi obolenji. Ljudje z napredno obliko parodontitisa naj bi bili kar za 1.5 krat bolj izpostavljeni srčnim obolenjem, večkratniki za možnost srčne kapi pa so še nekoliko večji (vodja raziskave Dr. Wolf-Dieter Grimm omenja interval med 1.8 do 2.8 krat). Kljub tej zastrašujoči korelaciji so pred zdravljenjem bolezni obzobnih tkiv svetli časi. Vse bolj prihaja do interdisciplinarnega sodelovanja in celostnega dojemanja bolezenskih znakov, kar ogromno pomeni pri razlagah in pojasnjevanju izvora določenih težav. In da ne bo pomote: vsako manjše krvavenje iz dlesni še zdaleč ne predpostavlja prezgodnjo smrt v obliki srčnega infarkta.

 

Dodaj odgovor

Paket Pomoci 2019