Če iščete informacije o tem, kaj je stenski rekuperator, potem je ta članek za vas. Odgovorili bomo na vsa najpomembnejša vprašanja. V članku se boste med drugim naučili kaj je rekuperator in čemu služi, Iz česa je sestavljen rekuperator in kako deluje? Kakšne vrste rekuperatorjev obstajajo in kako izbrati rekuperator za svoje potrebe? Kaj je potrebno za uživanje svežega in čistega zraka doma z nizkimi obratovalnimi stroški?
Kaj je stenski / zidnirekuperator?
Rekuperator je prezračevalna enota z rekuperacijo toplote. To je električna naprava, ki zagotavlja izmenjavo zraka v stavbi z izpihom rabljenega zraka in vpihom svežega, filtriranega zraka. Pomembna značilnost rekuperatorja je pridobivanje toplote iz izpihanega zraka in prenos le-tega v vpihani zrak. Zahvaljujoč temu je med izmenjavo zraka toplotna izguba iz stavbe čim manjša.
KAKO DELUJE REKUPERATOR?
DELOVANJE IZMENJALNIKA TOPLOTE V REKUPERATORJU
Srce rekuperatorja je izmenjevalec toplote. Od njegove učinkovitosti je odvisna učinkovitost rekuperacije toplote celotne naprave in celotnega sistema za rekuperacijo. Zelo pomembna je konstrukcija toplotnega izmenjevalca - njegova vrsta, oblika, material, pa tudi način in natančnost izvedbe.
Praviloma je prenosnik toplote v domačih aplikacijah razdeljen na dve vrsti: ploščni zidni rekuperator in rotacijski. Po drugi strani je ploščni rekuperator razdeljen, odvisno od oblike, na rekuperator s protitokom in prečnim pretokom.
Pogovorimo se o načelu delovanja toplotnega izmenjevalnika na primeru protipotočnega rekuperatorja. Rabljeni zrak iz prostora odvaja izpušni ventilator in ga dovaja na eno stran izmenjevalnika toplote. Po drugi strani se zunanji zrak pretaka skozi dovodni ventilator in se dovaja na nasprotni strani toplotnega izmenjevalnika. Pomembno je, da se oba zračna toka ne mešata.
Izmenjava toplote je večja če to omogoča material in izmenjevalec toplote. V prenosnih toplotnih izmenjevalcih je stik tokov daljši kot pri prečnem toku. To je zato, ker so v izmenjevalniku protitokovi vzporedni drug z drugim. V primeru izmenjevalnikov s prečnim pretokom pa je razporeditev tokov pravokotna. Kot rezultat tega ima zidni rekuperator v protitoku veliko večji izkoristek toplote kot prečni pretok.
ODPRTA izmenjava toplote
Če ne želimo dodatno segrevati zraka, je v nekaterih zidni rekuperatorjih mogoče obiti toplotni izmenjevalec. Tako imenovani obvodni toplotni izmenjevalnik. Kanal pretoka zraka se spreminja s pomočjo obvodnega blažilnika. To se lahko zgodi samodejno na podlagi izmerjenih temperatur.
Ventilator
Za gibanje zraka v rekuperatorju in celotnem prezračevalnem sistemu sta odgovorna dva ventilatorja (dovod in izpih). Velikost in moč ventilatorjev sta prilagojena predvidenemu pretoku zraka za rekuperator. Za vsak ventilator je značilna tudi t.i. razpoložljiv tlak.
Ventilatorji so lahko na izmenični tok) ali elektronsko komutirani(EC). V prvem primeru gre za tradicionalne 4-stopenjske ventilatorje, cenejše, vendar z nekoliko večjo porabo energije. V drugem primeru gre za sodobne, varčne in tihe ventilatorje z gladko regulacijo delovanja.
ZRAČNA FILTRACIJA
Zrak, ki gre skozi rekuperator, se sprva filtrira, tako na dovodni kot na izpušni strani. Zahvaljujoč temu, prvič, ni pomembne kontaminacije toplotnega izmenjevalnika ali prezračevalnih kanalov. Drugič, zrak, ki se vpihuje v prostore, je čistejši, brez večjih nečistoč.
Običajno so na voljo filtri z različnimi vrstami natančnosti. Ponudba vključuje tako grobe filtre G4 kot fine F7 filtre. Prednost natančnejših filtrov je seveda boljše čiščenje zraka, vendar se z uporabo poveča tudi pretočni upor.
KAKO IZBRATI ZIDNI REKUPERATOR?
IZRAČUN TOKA ZRAKA RECEPERATORJA
Osnovno merilo za izbiro zidni rekuperatorja je njegova učinkovitost, ki se ponavadi odraža v velikosti naprave. Da ga določimo, izračunamo dovod in iztok zraka, ki ga želimo doseči. V najpreprostejših sistemih predvidevamo približno 0,5-0,7 izmenjave zraka v zgradbi na uro.
Uporabno površino stavbe morate pomnožiti s povprečno višino prostorov.
Primer:
Površina stavbe: 120 m2.
Povprečna višina sobe: 2,6 m.
Predvideni pretok zraka: 1 zamenjava / h.
Pretok zraka = 120 [m2] * 2,6 [m] / 0,7 [h] = 218 m 3 / h.
Izbira mora biti izvedena tako, da nazivna zmogljivost zidni rekuperatorja ni manjša od dobljene vrednosti.
IZBOR VRSTE IZMENJAVE TOPLOTE
Prednost protitočnega toplotnega izmenjevalca je seveda velika učinkovitost stenski rekuperacije toplote.
Prednost izmenjevalnika s pretočnim pretokom je nizka cena s še vedno dostojnimi stenski rekuperacijo toplote nad 70%. Torej prihaja do odločitve, ali želimo porabiti manj za nakup naprave ali morda kasneje prihraniti več za ogrevanje stavbe.
Oblike rekuperatorjev
Izbirate lahko med stoječimi rekuperatorji (za tradicionalno stoječo vgradnjo) in visečimi (za vgradnjo pod strop ali v prostor spuščenega stropa). Odločitev je treba sprejeti glede na najboljše mesto v zgradbi za postavljanje rekuperatorja. Za to se običajno odloči svetovalec oz prodajalec, seveda v posvetovanju z investitorjem.
Avtomatika rekuperatorja
Pri rekuperatorjih ne gre samo za estetiko in funkcionalnost zaslona. V prvi fazi mora biti krmilnik rekuperatorja sposoben upravljati vse funkcije, ki so na voljo za pametno upravljanje. Koristno je tudi dnevno programiranje rekuperatorja. Ideja je, da lahko nastavite želeno zmogljivost in temperaturo prezračevanja za posamezne ure. Ta bo omogočila prilagoditev delovanja rekuperatorja vašemu življenjskemu slogu.
Zelo pomemben je tudi dobro premišljen algoritem odtajevanja. Najbolje je izbrati rešitev, ki prvič ne omogoča prekomernega zmrzovanja toplotnega izmenjevalnika, drugič pa ne povzroča znatne porabe energije.
KAKO NAMESTITI STENSKI REKUPERATOR?
Mesto pritrjevanja zidni rekuperatorja mora ustrezati proizvajalčevim zahtevam.
Zaradi možnega hrupa je treba nadzorno ploščo namestiti čim dlje od spalnice in prostorov, t.i. “Tiho” (sobe).
SERVISNI PROSTOR
Zelo pomembno je zagotoviti servisni prostor in s tem dostop do najpomembnejših delov naprave. Najmanjše razdalje od rekuperatorja do najbližje ovire v prostoru mora proizvajalec določiti v navodilih za uporabo.
Stoječe rekuperatorje je treba postaviti na lastne noge na stabilno površino. Majhne stoječe rekuperatorje lahko obesimo na steno, vendar le s posebnim stenskim nosilcem proizvajalca.
Po drugi strani je treba viseče rekuperatorje namestiti na namenske nosilne nosilce.
Odtok kondenzata iz rekuperatorja
Da bi omogočili učinkovito drenažo, je treba rekuperator postaviti na stabilno izravnano ploščad.
Cevi za odvod kondenzata naj bodo položene z naklonom do notranjih kanalizacijskih vodov. Pri polaganju kablov v neogrevan prostor jih zaščitite s toplotno izolacijo in samoregulirajočim toplotnim kablom.
Na sistemu za odvajanje kondenzata mora biti nameščen sifon.
PRIKLJUČEVANJE REKUPERATORJA V VENTILACIJSKE KANALE
Poleg vsake šobe rekuperatorja je nalepka, ki določa, kateri ventilacijski kanal naj bo priključen nanjo. Razpoložljive oznake so: dovod, izpuh, dovod, izpuh.
Za enostavno demontažo naprave je treba na stenski rekuperator priključiti toge kanale s pomočjo prilagodljivih konektorjev. Namestitev vodov na konektorje je treba trdno in zanesljivo varovati pred naključnim zdrsom ali poškodbami zaradi vibracij. Odseke vodov je treba obesiti, da se zmanjša napetost, ki nastane na priključkih AHU.
ELEKTRIČNE POVEZAVE
Glede na model se stenski rekuperator poveže z omrežjem prek enofazne ali trifazne vtičnice z zaščitno ozemljitvijo. Vtič za napajalni kabel rekuperatorja mora biti enostavno dostopen za odklop krmilne enote za servis in vzdrževanje.
Poleg tega ne pozabite povezati nadzorne plošče stenski rekuperatorja, ki se uporablja za nadzor naprave.
Vzdrževanje stenski rekuperatorja
Pri uporabi rekuperatorja je nujno, da ne pozabite zamenjati filtrov. Ocenjujejo, da je treba filtre zamenjati vsake 3 mesece, vendar pa je, kadar je zunanji zrak zelo umazan, morda potrebno filtre menjavati pogosteje.
Med ogrevalnim obdobjem je treba vklopiti rekuperacijo toplote (trajno izključen bypass). Poleg tega je vredno omejiti učinkovitost prezračevanja, da ne bi povzročili prekomernega sušenja zraka v stavbi.